Od skupno 11 trenutno potrjenih projektov v okviru LASR Savinjske regije, jih je 9 v izvajanju, 2 pa sta zaključena. Objavljamo aktualne novice in aktivnosti, ki se odvijajo v okviru projektov, ki so v izvajanju.
TONO RIB
V sklopu projekta TONO RIB so bile izvedene štiri od skupno petih načrtovanih izobraževalnih delavnic, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc deležnikov s področja akvakulture. Udeleženci so se seznanili z vsebinami s področja marketinga v sektorju akvakulture, brandinga v živilski industriji ter sledljivosti živil in prednosti, ki jih ta prinaša pridelovalcem. Poleg izobraževalnih aktivnosti so bile izvedene tudi nekatere promocijske aktivnosti ter pripravljalne aktivnosti za vzpostavitev digitalne platforme »TONO RIB«, ki bo v nadaljevanju projekta prispevala k večji prepoznavnosti in povezovanju ponudnikov v sektorju akvakulture.
DOMAČE JE NAJJAČE!
V okviru projekta »Domače je najjače!« se trenutno intenzivno razvija in oblikuje celostna grafična podoba, ki bo podpirala prepoznavnost in brendiranje lokalne akvakulture. Oddana je bila tudi prijava za registracijo blagovne znamke na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, kjer trenutno poteka analiza vloge. V sklopu projektnih aktivnosti sta bili uspešno izvedeni dve kuharski tekmovanji za šoloobvezne otroke, predvsem iz I. in II. Osnovne šole Rogaška Slatina, ki sta potekali v zgodovinski stavbi Tempel v središču Rogaške Slatine. Tekmovanja je vodil regionalno priznani kuhar Tihomir Krklec »Afrika« iz Huma na Sutli, finalist hrvaškega MasterChefa. Dogodek so obiskovalci in javnost zelo dobro sprejeli, o njem pa so poročale tudi Rogaške Novice z večtisoč naklado na lokalni ravni. Poleg tega se v okviru projekta aktivno razvija tudi spletna trgovina »Domače je najjače!«, ki bo namenjena povezovanju lokalnih ponudnikov in potrošnikov. Projekt s tem nadaljuje svoje aktivnosti v smeri krepitve prepoznavnosti in dolgoročnega razvoja lokalne akvakulture.
KREPITEV PAMETNE RIBIŠKE SKUPNOSTI
V okviru Pametne ribiške skupnosti še naprej krepijo sodelovanje in povezovanje med različnimi deležniki z namenom usklajevanja interesov ter oblikovanja skupnih dogovorov za trajnostni razvoj območja. Pomembne korake izvajajo pri pripravi trajnostnih smernic za razvoj Šmartinskega jezera, kjer poleg strateškega načrtovanja nadalujejo tudi izvedbene operativne korake. Največji korak je bila izgradnja pomola kot urejena vstopno-izstopna točka s privezi za čoln, urejajo pa postopke za trajnostno ureditev ostalega dela Šmartinskega jezera. Aktivno so pristopili tudi k vzpostavitvi digitalne platforme Ribiške družine Celje, ki bo ribičem in obiskovalcem celjskega ribolovnega okoliša omogočala enostaven dostop do informacij ter vsebin z ozaveščevalno noto o pomenu ohranjanja ribjih populacij, njihovih habitatov in naravnega okolja, ki ga skupaj soustvarjajo in obiskujejo. Po lanskih usposabljanjih najmlajših in pripravnikov ribičev, so letos nadaljevali z usposabljanji ribičev muharjev, na katerem so tudi predstavili inovativno umetno vabo, izdelano iz odpadnih materialov. Rešitev je med udeleženci vzbudila veliko zanimanja, pozitivni odzivi na prepoznan model krožnega gospodarstva v ribištvu pa so se nadaljevali tudi na zadnjem že 5. srečanju Pametne ribiške skupnosti.
POSTRV NA NOV NAČIN
Projekt je uspešno zaključil prvo fazo izvajanja, v okviru katere je bila izvedena tehnološka nadgradnja procesa vzreje. Nadgradnja prispeva k bolj humanemu, nadzorovanemu in učinkovitemu načinu vzreje ter predstavlja pomemben korak k izboljšanju proizvodnega procesa in kakovosti končnih proizvodov. V okviru prve faze so partnerji izvedli tudi prikaz dobrih praks in izobraževanje za ostale ribogojce v regiji, s čimer projekt prispeva k prenosu znanja, povezovanju sektorja in širjenju sodobnejših pristopov v akvakulturi. Projektni partnerji so hkrati preučili nadaljnje aktivnosti, uskladili terminske načrte ter o poteku in rezultatih projekta redno obveščali javnost. V nadaljevanju projekta poteka operativno sodelovanje z zunanjim izvajalcem pri razvoju novih izdelkov. Partnerji skrbijo za dodatno izobraževanje zaposlenih, vzrejo rib, pripravo potrebnih surovin ter koordinacijo vseh ključnih aktivnosti. Trenutno se preučujejo različne možnosti novih izdelkov, pri čemer je že razvit prvi končni recept za izdelek iz dimljene postrvi, vzrejene v lastni ribogojnici.
TRAJNOSTNI RAZVOJ RIBOGOJSTVA IN RIBIŠKEGA TURIZMA
V okviru projekta »Trajnostni razvoj ribogojstva in ribiškega turizma«, so izvedli več aktivnosti za spodbujanje razvoja ribogojstva, ozaveščanje javnosti in krepitev ribiškega turizma. Prvi dogodek je bila kulinarična delavnica »Kulinarično doživetje območja«, izvedena v okviru Martinovanja v Štorah, kjer so bile obiskovalcem predstavljene ribje specialitete, cilji projekta, promocijske aktivnosti ter Poziv k sodelovanju v razvoju ribogojstva in ribiškega turizma. Sledili sta strokovno predavanje »Prihodnost ribje vzreje v Sloveniji – izzivi in priložnosti«, ki je udeležencem približalo zakonodajni okvir, načine vzreje rib, pomen ribiških družin in možnosti vključevanja mladih, ter strokovna ekskurzija v Ribogojnico Žalec, Marko Hrovat s. p., kjer so udeleženci spoznali delovanje ribogojnice, proces vzreje rib, pomen kakovosti vode, ustrezne infrastrukture in stalnega strokovnega nadzora. Izvedene aktivnosti so prispevale k boljšemu razumevanju zahtevnosti ribogojske dejavnosti, razvojnih priložnosti sektorja, pomena lokalne ribe ter večje samooskrbe Slovenije z ribami.
ZGODBE IN SPOMINI VODE
V dosedanjem izvajanju je bilo obnovljeno leseno perišče ob Mlinščici, ob brežini pa so bile urejene lesene kašte za ureditev dela struge, kjer je predvidena tudi poznejša vložitev rib. Kupljena so bila tradicionalna oblačila za predstavitev bivanjske tradicije v Juvanovi hiši in premično ozvočenje, Občina Luče pa je nadgradila spletno stran za predstavitev projekta in objavo digitalnih vsebin. Projekt je bil javnosti predstavljen v okviru 54. Lučkega dne in na dogodku Zgodbe in spomini vode, ki je oktobra 2025 potekal pri Juvanovi hiši v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Program je obiskovalcem približal življenje ob Mlinščici, tradicionalna opravila ob vodi, lokalne zgodbe in pomen vode v vsakdanjem življenju kraja. Partnerji trenutno pripravljajo vsebinska izhodišča za tematske filmske vsebine. Zbirajo zgodbe, pričevanja, arhivske podatke in drugo gradivo o življenju ob Mlinščici, perišču, Juvanovi hiši, pericah, starih opravilih ter izročilu, povezanem z vodo in ribami. V nadaljevanju projekta bo dokončno urejen prostor ob Mlinščici. Postavljeni bosta nova varovalna ograja in informativna tabla s kodo QR, ki bo obiskovalce usmerjala na spletno stran projekta in pripravljene filmske vsebine. Nabavljena bodo tudi oblačila za odrasle perice in mlade peričice ter moški in ženski komplet tradicionalne noše za prikaz nošenja rib v putrih.
TERAP-PONIKA
Učno-terapevtski akvaponski center Savinjske regije napreduje po začrtani časovnici. Na lokaciji bodočega centra trenutno potekajo zaključna gradbena dela, v kratkem pa pričakujejo namestitev strehe, specialne prozorne zasteklitve ter elementov akvaponskega sistema, ki bo predstavljal osrednji del učnega in terapevtskega okolja. V okviru projekta je prijavitelj februarja organiziral uvodni promocijski dogodek, na katerem so bili predstavljeni cilji in aktivnosti projekta. Udeleženci so se lahko pobliže seznanili z akvaponiko ter degustirali afriškega soma, ki je pomemben del načrtovanega sistema. Projektni partner je medtem uspešno izvedel vse načrtovane izobraževalne in podjetniške delavnice. Poseben poudarek bo namenjen pozitivnim učinkom vključevanja v akvaponske dejavnosti na duševno zdravje in dobro počutje posameznikov. V septembru bomo zainteresirani javnosti predstavili poskusno izvedbo novega izobraževalnega modula, ki je nastal v okviru projekta in povezuje področja akvaponike, trajnostnega razvoja ter terapevtskih pristopov.
RIBA+
V projektu RIBA+ povezujejo znanje, prakso in sodobne pristope za razvoj bolj trajnostne, pregledne in konkurenčne akvakulture v Sloveniji. V ospredju projekta je razvoj certifikacijskega sistema RIBA+, ki bo omogočal jasnejše vrednotenje kakovosti, trajnostnih praks in tehnološke naprednosti ribogojnic. Certifikat ne bo le oznaka, temveč orodje za večje zaupanje potrošnikov, podporo proizvajalcem in spodbudo k izboljšavam na področju porabe vode, energije, kakovosti zraka, dobrobiti rib ter krožne rabe virov. Poseben poudarek namenjajo tudi sodobnim recirkulacijskim sistemom, ki omogočajo učinkovitejšo rabo vode, manjši vpliv na okolje in bolj stabilno lokalno pridelavo rib. Prav takšni pristopi dokazujejo, da je lahko slovensko ribogojstvo hkrati inovativno, odgovorno in razvojno usmerjeno.
POZITIVNI VPLIVI PREHRANJEVANJA Z RIBAMI NA ČLOVEKA IN PREDSTAVITEV ZERO WASTE PORABE RIBE V PREHRANI
V okviru projekta so bile izvedene delavnice »Riba na krožniku« s poudarkom na trajnostni in zero waste uporabi ribe v prehrani. Delavnice so namenjene različnim ciljnim skupinam, med drugim društvom, šolam, organiziranim skupinam in podjetjem, ki jih lahko vključijo tudi kot del programov povezovanja zaposlenih. Aktivnosti so zasnovane kot celostno doživetje, ki povezuje spoznavanje vodnega okolja, ribogojstva, lokalne hrane in praktične priprave ribjih jedi. Udeleženci so v okviru izvedenih delavnic spoznali vodni svet Preserskih ribnikov, ribjo stezo ob Preserskem jezu, delovanje lokalnih ribogojnic ter pomen sladkovodnih rib v prehrani in ekosistemu. Poseben poudarek je bil namenjen spoznavanju različnih vrst sladkovodnih rib, njihovega življenjskega okolja, osnov ribogojstva, filiranja rib ter možnostim uporabe rib v kulinariki po načelu čim boljše izrabe celotne surovine. V izvedbo delavnic je bilo vključenih več strokovnih predavateljev in izvajalcev, ki so udeležencem predstavili različne vsebine s področja ribogojstva, trajnostne prehrane in odgovornega ravnanja z vodnimi viri. Poleg delavnic sta bili v okviru projekta izvedeni tudi dve predstavitvi na sejmih.
Naj bodo dosedanji rezultati spodbuda za nadaljnje sodelovanje, razvoj novih idej in krepitev lokalnih zgodb, ki povezujejo ljudi, ribe in naše vodno okolje.
Foto: MPI Vrelec, Silurus d.o.o., Mestna občina Celje, Ribogojstvo Špegelj, Občina Štore, Občina Luče, Zavod Uvid, G2O d.o.o., Restavracija Nova Rajngla