3. JP: pogosta vprašanja in odgovori

1. Kaj vse vključuje strošek dela?

Strošek dela vključuje stroške osebja, ki sodeluje pri izvajanju operacije, pri čemer morajo biti ti stroški neposredno povezani z aktivnostmi projekta. Gre predvsem za plače, prispevke in druge stroške dela zaposlenih na projektu.

Pomembno je, da so stroški dela jasno ločeni od stroškov zunanjih izvajalcev in drugih stroškov, saj razpis ločeno določa omejitve za posamezne kategorije (npr. stroški koordinacije in vodenja ter stroški zunanjih izvajalcev lahko znašajo največ 10 % upravičenih stroškov operacije).

2. Na kaj je potrebno biti pozoren pri pripravi finančnega načrta?

Pri pripravi finančnega načrta mora prijavitelj zagotoviti, da so vsi stroški realni, utemeljeni in neposredno povezani z operacijo ter pravilno razporejeni po aktivnostih, partnerjih in vrstah stroškov.

Ključno je, da je zagotovljena zaprta finančna konstrukcija, kar pomeni, da so vsi stroški operacije v celoti pokriti z jasno opredeljenimi viri financiranja (lastna sredstva, javna podpora, drugi viri). To izhaja tudi iz uredbe, ki določa, da mora biti finančna konstrukcija operacije v vlogi jasno prikazana in uravnotežena.

Pri pripravi finančnega načrta je treba upoštevati tudi:

• omejitve posameznih vrst stroškov (npr. 10 % za določene kategorije),
• stopnjo sofinanciranja (50–100 %),
• prepoved dvojnega financiranja iz drugih javnih virov.

3. Do kdaj je potrebno pridobiti ponudbe?

Ponudbe je potrebno pridobiti že v fazi priprave vloge, saj jih je treba priložiti k vlogi za odobritev operacije.

Razpis določa, da mora upravičenec za posamezen strošek praviloma pridobiti tri tržno primerljive ponudbe, ki temeljijo na enakem povpraševanju, pri čemer se upošteva najugodnejša ponudba. Za stroške do 3.000 EUR zadostuje ena ponudba oziroma drug ustrezen dokaz (npr. katalog, cenik).

Ponudbe so ključne, ker:

• predstavljajo osnovo za določitev upravičenih stroškov,
• neposredno vplivajo na višino sofinanciranja,
• omogočajo pripravo realne in zaprte finančne konstrukcije.

Zato priporočamo, da jih prijavitelji pridobijo čim prej, že na začetku priprave projekta.

Dodatna razlaga: meja 3.000 EUR se razume kot znesek z DDV (bruto)

4. Najkasneje do kdaj morajo biti pridobljena soglasja in dovoljenja?

Vsa potrebna soglasja, dovoljenja in druga upravna dovoljenja morajo biti pridobljena najkasneje do oddaje vloge na posredniško telo (ARSKTRP).

To pomeni, da mora biti operacija ob oddaji vloge:

• pravno in upravno izvedljiva,
• pripravljena za takojšen začetek izvajanja.

Če je za operacijo potrebno gradbeno dovoljenje, mora biti to pravnomočno in priloženo k vlogi najkasneje ob oddaji le te na posredniško telo.

5. Kdo lahko pridobi predplačilo brez bančne garancije?

Predplačilo brez bančne garancije (do največ 30 % odobrenih sredstev) lahko pridobijo upravičenci, ki so:

• društva,
• javni ali zasebni zavodi,
• ustanove,

če izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo, ki ureja izvrševanje proračuna.

Upravičenec mora v tem primeru vložiti zahtevek za izplačilo najmanj v višini predplačila najpozneje v 180 dneh po prejemu predplačila.

6. Kakšna dokazila je potrebno priložiti pri nakupu opreme?

Pri nakupu opreme je treba razlikovati med fiksno (vezano na objekt) in premično opremo.

Pri fiksni opremi je treba izkazati:

• lokacijo naložbe (naslov, parcela, objekt),
• ustrezno pravico uporabe (lastništvo ali pogodba),
• dokumentacijo za objekt (npr. gradbeno ali uporabno dovoljenje),
• po potrebi tudi soglasja (npr. vodno, kulturnovarstveno ipd.).

Pri premični opremi pa je treba:

• navesti lokacijo, kjer se bo oprema nahajala, ko ne bo v uporabi,
• zagotoviti sledljivost uporabe,
• priložiti ponudbe oziroma druga dokazila o vrednosti.

Prijavni obrazec dodatno zahteva tudi prikaz umestitve opreme v prostor (npr. tloris) v primeru, ko je oprema vezana na objekt.

7. Kdaj je potrebno gradbeno dovoljenje in kdaj lokacijska informacija?

Vrsta potrebne dokumentacije je odvisna od narave posega v prostor.

• Gradbeno dovoljenje je potrebno, kadar gre za poseg, za katerega to zahteva gradbena zakonodaja (npr. gradnja ali rekonstrukcija objekta). V tem primeru mora biti dovoljenje pravnomočno že ob oddaji vloge.
• Če gradbeno dovoljenje ni potrebno, je treba priložiti sklep upravne enote, da gradbeno dovoljenje ni potrebno.
• Pri enostavnih objektih ali manjših posegih se priloži lokacijska informacija, ki izkazuje skladnost s prostorskimi akti.

Prijavitelj mora glede na vrsto posega pravočasno preveriti, katera dokumentacija je potrebna, in jo priložiti vlogi.